Kitajski tiger, ki kljubuje ameriškim sankcijam s tisočodstotno rastjo vrednosti
Eden od kitajskih upov umetne inteligence Z.ai je lani več kot podvojil svoje prihodke in v svet poslal nov model ravno v času, ko so ZDA omejile dostop do nekaterih naprednih modelov vodilnega Anthropica.
Kitajski start up Z.ai je junija izdal nov model umetne inteligence, ki s svojo zmogljivostjo že skoraj stoji ob boku naprednim modelom vodilnih ameriških tekmecev Anthropic in OpenAI, stane pa precej manj. Silicijeva dolina se sprašuje, če se ponavlja zgodba o DeepSeeku, ko so kitajski izzivalci Američane presenetili s konkurenčno ponudbo.
Z.ai, do lanskega leta znan kot Zhipu.ai, je junija lansiral model GLM-5.2, ki je namenjen uporabi kot agent umetne inteligence in pomočnik pri kodiranju. Tekmuje z najnovejšimi modeli Anthropicovega clauda, kot sta mythos 5 in fable 5, ki sta bila do nedavnega blokirana zaradi prepovedi ameriške vlade, da do njiju dostopajo tujci, in OpenAI-jevo serijo modelov GPT.
Ameriški vlagatelj in soustanovitelj Paypala David Sacks, ki je bil v začetku leta za kratek čas svetovalec za umetno inteligenco v kabinetu Donalda Trumpa, je na nedavnem podkastu za vlagatelje tveganega kapitala All In dejal, da je kitajski model “malce slabši od Anthropicovega Opus 4.8 in na ravni OpenAI-jevega GPT 5.5.” Že junija lani je njihov “opazni napredek” v blog zapisu izpostavil OpenAI, opeva ga tudi znani vlagatelj tveganega kapitala Marc Andreessen.
Letos so se znova preimenovali, in sicer v Knowledge Atlas Technology, a Z.ai ohranili kot blagovno znamko. Sedem let staro podjetje je letos preseglo več mejnikov, čeprav so od začetka lanskega leta na ameriškem seznamu sankcioniranih družb. Poleg tega, da so v 2026 lansirali tri modele iz njihove pete serije splošnih jezikovnih modelov (GLM – general language model, angl.), so postali tudi prvi izmed kitajskih “tigrov umetne inteligence” – kakor kitajski mediji imenujejo prebojne start upe na tem področju -, ki so vstopili na borzo. Delnica pa je od januarske kotacije poskočila za več kot tisoč odstotkov, tudi zaradi lanske rasti prihodkov.
Začelo se je na univerzi
Z.ai (oziroma Zhipu.ai) sta leta 2019 ustanovila profesor in profesorica računalniških ved Džje Tang in Li Džuanzi kot raziskovalni laboratorij za umetno inteligenco na pekinški univerzi Tsinghua. Raziskovalca sta se ukvarjala z razvojem velikih jezikovnih modelov (LLM), na katerih temelji bum generativne umetne inteligence, in – tako kot glavni tekmeci – stremela k razvoju splošne umetne inteligence (artificial general intelligence – AGI), ki bi bila primerljiva s človeško.
Kmalu je projekt postal samostojno podjetje in leta 2023 prejel naložbe kitajskih tehnoloških velikanov, kot so Alibaba, Tencent in Xiaomi, leto pozneje je več sto milijonov vložil tudi savdski investicijski sklad Prosperity7 Ventures. Leta 2024 je Z.ai lansiral več modelov, med njimi generator videov in klepetalnik, ki je zmožen govornega sporazumevanja ter prilagaja ton in narečje.
V začetku lanskega leta jih je ameriško ministrstvo za trgovino uvrstilo na seznam sankcioniranih družb, pri čemer so se sklicevali na sodelovanje s kitajsko vojsko. A medtem podjetje podpira kitajska država, ki si prizadeva za več avtonomije na področju polprevodnikov in umetne inteligence – po lanskih ocenah OpenAI naj bi vložili več kot 1,4 milijarde dolarjev.
Največji pospešek razvoju je prišel lani. Z.ai je izdal klepetalnika nove generacije GLM-4.5 in GLM-4.5 Air, ki ju poganjajo domači čipi ascend proizvajalca Huawei. Letos je svoj novi model na Huaweijevih čipih izdal tudi tekmec DeepSeek, kar kaže, da je kitajski tehnološki sektor razmeroma odporen na ameriške omejitve dostopa do najnaprednejših zahodnih čipov umetne inteligence, ki jih izdeluje Nvidia, in tudi na omejen dostop do opreme za proizvodnjo teh čipov.
Prvi “tiger” na borzi
V začetku leta je Z.ai pod novim imenom Knowledge Atlas Technology vstopil na borzo v Hongkongu s prvo javno ponudbo delnic (IPO). So prvi kitajski razvijalec velikih jezikovnih modelov, ki se je uvrstil na borzo. Pravzaprav so prvi od vodilnih razvijalcev velikih jezikovnih modelov kjerkoli, ki se je odločil za IPO, če ne upoštevamo tehnoloških velikanov, kot sta Google ali Alibaba, ki tudi razvijata svoje modele, a sta že od prej na borzi. Anthropic in OpenAI sta nedavno oddala vlogi za IPO v ZDA, njuni kotaciji sta pričakovani pozneje letos.
Vstop na borzo se je obrestoval. S prvo javno ponudbo delnic so zbrali 4,3 milijarde hongkonških dolarjev (488 milijonov evrov), pri čemer so 70 odstotkov predvideli za naložbe v razvoj modelov. Nato je delnica poskočila – od prve kotacije 8. januarja pri ceni 116 hongkonških dolarjev (13 evrov) se je vzpela na trenutnih 1.530 dolarjev (170 evrov), kar je 1.130-odstotna rast. Junija je segla vse do 2.400 hongkonških dolarjev (267 evrov), nato pa upadla. Le dan za Z.ai je na hongkonško borzo vstopil kitajski tekmec MiniMax Group, ki prav tako razvija velike jezikovne modele, toda njegova delnica je od takrat dobrih šest odstotkov pod gladino.
Po vstopu na borzo je Z.ai lansiral novo serijo modelov GLM-5. Aprila je objavil prvo letno finančno poročilo, ki je pokazalo, da so se prihodki podjetja lani več kot podvojili. Znašali so 724 milijonov kitajskih juanov (93 milijonov evrov), kar je bila 132-odstotna medletna rast. Še leta 2022 so prihodki znašali le 57 milijonov juanov (7,3 milijona evrov).
Ob rasti prihodkov se sicer poglablja tudi izguba, saj Z.ai vlaga v razvoj novih modelov. Prilagojena čista izguba je v 2025 znašala 3,18 milijarde juanov (410 milijonov evrov), leto prej pa 2,47 milijarde juanov (320 milijonov evrov). Debelo izgubo sicer beležijo vsi vodilni razvijalci umetne inteligence, vključno z OpenAI in Anthropicom.
Nov DeepSeek trenutek
Z.ai je širitev na globalne trge z novim modelom GLM-5.2 dobro tempiral, saj je model izšel junija, prav takrat, ko je Trumpova administracija prepovedala Anthropicu, da nudi dostop do svojih najnaprednejših modelov mythos 5 in fable 5 neameriškim državljanom. Nato je v začetku julija izdal še agenta za kodiranje zcode, ki naj bi tekmoval z Anthropicovim claude codom, OpenAI-jevim codexom in modelom start upa Cursor.
Prejšnji teden so ZDA odpravile prepoved za Anthropic. Sacks je ob tem dejal, da “si ne moremo privoščiti početi stvari, ki upočasnjujejo naša podjetja.” Kitajski tekmeci so namreč že večkrat dokazali, da lahko kljub izvoznim omejitvam razvijejo primerljive rešitve na področju umetne inteligence.
Januarja lani je svetovno javnost presenetil DeepSeek z modelom R1, ki je vzbudil dvome v večstomilijardne naložbe zahodnih podjetij v napredne čipe in podatkovne centre, saj mu je uspelo konkurenčni izdelek razviti s precej omejeno računalniško močjo. Tehnološke delnice so takrat izgubile približno tisoč milijard dolarjev vrednosti, od tega več kot polovico samo delnica Nvidie. Marca tisto leto je na trg prišel še manus, ki se je oglaševal kot prvi agent umetne inteligence, preden so agenti postali tako rekoč vseprisotni v sektorju, kar so nekateri analitiki imenovali “drugi DeepSeek trenutek“.
Pohod kitajskih ponudnikov se kaže tudi v statistikah. Junijska raziskava ameriškega think tanka Rand je ugotovila, da ameriški ponudniki velikih jezikovnih modelov sicer še vedno dominirajo po dostopu do modelov prek spletnih strani (med aprilom 2024 in avgustom 2025 so zavzeli 93 odstotkov trga), a se tržni delež kitajskih hitro veča. V samo dveh mesecih so na krilih DeepSeeka svoj tržni delež povečali s treh na 13 odstotkov ob 460-odstotni rasti obiska. Ob tem velja omeniti, da se je globalni obisk teh platform v obdobju merjenja naglo povečal, z 2,4 milijarde na 8,2 milijarde mesečnih obiskov.
Cilj je kitajske sisteme in standarde vključiti v trge v razvoju, preden to lahko storijo ameriški ali evropski tekmeci.
OpenAI o kitajski strategiji umetne inteligence
Del digitalne svilne ceste
Kitajski modeli so dosegli več kot 10-odstotni delež v 30 državah in 20-odstotni tržni delež v 11 državah. V tej kategoriji prevladujejo predvsem države v razvoju, ki imajo tesne vezi s Kitajsko, še ugotavlja raziskava organizacije Rand.
OpenAI je že junija lani v blogu izpostavil Z.ai kot ključnega igralca v kitajski strategiji digitalne svilne ceste (Digital Silk Road, angl.), ki dopolnjuje globalni gospodarski in infrastrukturni program Pas in cesta. Kitajska namreč državam po svetu ponuja svoje rešitve za infrastrukturo umetne inteligence, kar vključuje tako strojno opremo Huaweija kot programsko opremo ponudnikov, kot je Z.ai. Kitajski mediji, kot je South China Morning Post, so start up poimenovali “kitajski odgovor na OpenAI”, saj tudi OpenAI dobiva veliko podpore ameriške vlade za globalno promocijo svojih modelov in infrastrukture.
“Cilj je kitajske sisteme in standarde vključiti v trge v razvoju, preden to lahko storijo ameriški ali evropski tekmeci, hkrati pa predstaviti odgovorno, pregledno in na revizijo pripravljeno kitajsko alternativo umetne inteligence,” so o strategiji Kitajske zapisali pri OpenAI.
